V 93. letu starosti se je poslovil Lado Smrekar, učitelj in vsestranski kulturni delavec. Rodil se je 1. decembra 1928 v Zagorici pri Mirni. Od leta 1952 je služboval v
Kostanjevici na Krki kot učitelj in dolgoletni ravnatelj osnovne šole. S svojim delovanjem je utemeljil model policentričnega kulturnega razvoja, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje postal temeljni koncept kulturne politike v Sloveniji.
V osnovni šoli je leta 1956 osnoval Gorjupovo galerijo. ki je danes reprezentativna zbirka likovne umetnosti dvajsetega stoletja s preko 300 deli, ki so jih stalni zbirki v šoli poklonili slovenski in tuji umetniki. Istega leta je ustanovil Dolenjski kulturni festival, ki je deloval do leta 1980, in leta 1958 Lamutov likovni salon. V okviru Dolenjskega kulturnega festivala se je zvrstilo več kot 700 prireditev, od likovnih razstav, gostovanj vseh slovenskih profesionalnih gledališč, vključno z eksperimentalnimi kot Glej in Pekarna, ljubljanske in zagrebške Opere, Slovenske filharmonije, koncertov najvidnejših slovenskih glasbenikov, nastopov in predstavitev najpomembnejših slovenskih književnikov in drugih dogodkov. Bil je tudi soustanovitelj Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki 1960 in ga vodil do leta 1982. Leta 1969 je ustanovil Grafični bienale jugoslovanskih otrok.
Koordiniral je obnovo med drugo svetovno vojno porušenega kostanjeviškega samostana. V njem je osnoval Galerijo Božidar Jakac, v kateri je združil vso likovno in muzejsko dejavnost s stalnimi zbirkami Božidarja Jakca, Toneta Kralja, Jožeta Gorjupa, Zorana Didka, Franceta Kralja, Franceta Goršeta in Janeza Boljke. Leta 1977 je pridobil Pletersko zbirko starih mojstrov kot dolgoročno posojilo.
Ob tem se je ves čas intenzivno posvečal pedagoški dejavnosti in prosvetiteljskem delu. Omogočil in organiziral je dodatna izobraževanja v takrat enem bolj zaostalih predelov Slovenije. V okviru Prosvetnega društva je kot režiser postavil na oder 26 dramskih besedil in s predstavama Miklova Zala in Divji lovec gostoval na 33 odrih doma in v zamejstvu.
Izdal je tudi pesniško zbirko S poti, dramatiziral povest Josipa Jurčiča Kloštrski žolnir , deloval kot publicist s številnimi članki in uvodi v kataloge likovnih razstav ter uredil nekaj obsežnih zgodovinskih zbornikov.
Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja kot so Žagarjeva nagrada, Valvasorjeva nagrada, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Red dela z rdečo zastavo in Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Živel je poslanstvo ljudskega učitelja, ki presega šolske programe in zidove in je posvečeno celotni skupnosti. Kostanjevico na Krki je umestil med pomembna kulturna središča, ki so s svojim delovanjem segla preko slovenskih meja. Dosledno je zavračal prilagajanje kulturnih programov manj zahtevnemu občinstvu v prepričanju, da je možen resničen dvig duhovne in intelektualne ravni ljudi le z najboljšim, to je s posredovanjem vrhunskih kulturnih dosežkov.
