Ljubljanska cesta 7
8311 Kostanjevica na Krki
Galerija Božidar Jakac se nahaja v prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana, ki ga je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski. Samostan je deloval do 1786, ko ga je cesar Jožef II. Razpustil. V njegovih prostorih je nato delovalo regionlno upravno središče. Skozi celotno 19. stoletje sledimo postopnemu propadanju kompleksa, keterega sistematčna in celovita prenova je nato stekla v 50. letih 20. stoletja. Najstarejše jedro predstavlja Marijina cerkev, ki jo uvrščamo med najlepše primere zgodnjegotske (kasneje barokizirane) arhitekture na Slovenskem. Samostan je bil v obdobju renesanse in baroka večkrat prezidan, današnjo podobo, z enim največjih arkadnih dvorišč v srednji Evropi, pa je dobil v prvi polovici 18. stoletja. Leta 1974 je preurejene prostore nakdanjega samostana zasedla takrat ustanovljena Galerija Božidar Jakac, v okviru katere se danes s stalnimi zbirkami predstavljajo slovenski umetniki Božidar Jakac, brata France in Tone Kralj, Jože Gorjup, France Gorše, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borčić. Obiskovalci si lahko ogledajo še Pletersko zbirko starih mojstrov, ki je sicer last bližnje Kartuzije Pleterje. Začasne razstave potekajo v Lamutovem likovnem salonu, prostorih lapidarija in v nekdanji samostanski cerkvi, ki se kaže kot izjemen razstavni prostor, za katerega domači in tuji umetniki pripravljajo specifične razstavne projekte. Vrtove samostanskega kompleksa na poseben način zaznamujejo skulpture, ki od leta 1961 nastajajo v okviru mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva.
Galerija Božidar Jakac se nahaja v Kostanjevici na Krki. Ustanovljena je bila leta 1974. Tematsko se nagiba k ekspresionizmu. Začetki galerijske dejavnosti segajo v leto 1956, ko je bila v prostorih osnovne šole ustanovljena Gorjupova galerija. Galerija Božidar Jakac ima sedež v prostorih bivšega cistercijanskega samostana, ki mu domačini pravijo Klošter ali Kostanjeviški Grad.
Pred vhodom v samostan je čudovit lipov drevored, ki v poletnih mesecih nudi prijetno senco. Marijina cerkev in ob njeno južno steno prislonjeni križni hodnik predstavljata najstarejši del samostana. Cerkev je primer prehodnega stilnega obdobja iz sredine 13. stoletja. V 18. stoletju je bila barokizirana. Steno nad glavnim vhodom je leta 1737 poslikal Franc Jelovšek. V 19. stoletju je bil kompleks obsojen na propadanje. Najhujši udarec je samostan doživel, ko so ga leta 1942 požgali partizani. Leta 1956 pa se je porušil še cerkveni zvonik. Obnova spomenika se je začela kmalu po vojni, pod vodstvom Franceta Steleta, in poteka še danes v okviru skupine ljubljanskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. V galeriji so stalne razstave Jožeta Gorjupa, Toneta Kralja in Božidarja Jakca. Sčasoma, z obnovo prostorov, se je galerija razširila še na razstave Franceta Kralja, Zorana Didka, Franceta Goršeta in Janeza Boljke.
Posebej zanimiva je umetnostna zbirka starih mojstrov iz bližnje kartuzije Pleterje. Galerija je poznana tudi po mednarodnem kiparskem simpoziju Forma viva, ki se je začel leta 1961 na pobudo Jakoba Savinška in Janeza Lenassija in je potekal na štirih lokacijah po Sloveniji. Za kostanjeviško je glede na razpoložljivi material značilno oblikovanje skulptur v hrastovem lesu. Konec osemdesetih je Forma viva prenehala delovati, nato je bila spet oživljena leta 1998, sedaj pa načrtujejo njeno delovanje vsaki dve leti. Lamutov likovni salon je dislocirana enota galerije. Nahaja se v nekdanjem ministerialnem dvorcu v starem jedru na otoku Kostanjevice na Krki. Posvečena je grafiku in slikarju Vladimirju Lamutu. Tukaj potekajo začasne razstave in druge kulturne prireditve.